Omemba: Katja Mihurko Poniž

»Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela.«

»Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro.«

»Zbirko Pisma smo zasnovali pred tremi leti v okviru raziskovalnega programa Historičnega interpretacije 20. stoletja in jo s pismi močno obogatili v študentskem projektu Digitalizacija kulturne dediščine Primork in Notranjk, kjer smo prepisali in v zbirko vnesli korespondenco aleksandrinke Felicite Koglot Peric in njenega moža Franca Perica.«

»Zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb o vladarjih in drugih pomembnih osebah, ampak tudi iz številnih majhnih trenutkov iz življenja ljudi, ki so zaznamovali preteklost, a so danes pozabljeni. V pismih so si izmenjevali informacije, opisovali svoj vsakdan, vsebujejo pa tudi izpovedi emocij.«

»Pisci so se nazivali z 'velespoštovani gospod' ali 'gospica', si pošiljali 'rodoljubne pozdrave', si izkazovali vdanost in se na koncu pisma 'klanjali' v pozdrav ali si pošiljali 'koše poljubčkov'. Gre za kultivirane vljudnostne forme, ki v sodobnem digitaliziranem času izginjajo in so zato za bralca 21. stoletja še posebej zanimive.«

»Da so se določene pisateljice bale pisati v slovenščini, v latinici na teh razglednicah, in so kot eno strategijo izbrale način, da so pisale v cirilici, ampak prilagojeno za slovenščino. Se pravi, prilagojeno v slovenski cirilici, kar nikoli ni obstajalo. No, v teh pismih obstaja.«

»V številnih slovanskih literaturah, izjema v projektu je poljska književnost, so pisateljice vstopile na kulturno področje šele v drugi polovici 19. stoletja, zato so bile pionirke pri odkrivanju novih poti, velikokrat so bile tudi medkulturne posrednice. Če uporabim izraz, povezan z geografijo, saj gre za kulturno pot, bi lahko rekla, da so si velikokrat morale same izkrčiti literarno krajino, saj tega ni storil nihče pred njimi. Več kot jih je bilo, več je bilo poti.«

»Literatura za slovensko kulturo in samobitnost izjemno pomembna, pisateljice pa so bile v veliki meri prezrte in porinjene ob stran. Veseli nas, da bodo tudi s pomočjo naše Poti pisateljic deležne pozornosti, ki si jo nedvomno zaslužijo.«

»Posebna pozornost je namenjena pomembnim datumom skozi vse leto, od mednarodnega dneva žena do rojstnega dne vsake od avtoric, pa tudi različnim vrstam dogodkov. Od pripovedovalskih in dramskih predstav do ustvarjalnih ter izobraževalnih delavnic in razstav. Vsekakor velja poudariti, da so dejavnosti zasnovane za različne starostne skupine, od vrtčevskih otrok, dijakov in študentov do odraslih, strokovne javnosti in upokojencev.«

»Razmislek o tem, kaj res pomeni prelom, kaj pa je lahko v kontekstu daljše zgodovine feminizma nekaj problematičnega, nam še ostane.«

»Zgodovinarka Ana Cergol Paradiž meni, da je imela Jugoslavija pomembno vlogo pri vzpostavljanju reproduktivnih pravic žensk.«

»Kajti velikokrat slišimo, da izbirajo moške nagrajence zato, ker žensk sploh ni med kandidatkami.«

»Osmi marec je zame dan, ko premislim o tem, kako so pravice, ki jih imamo, nekaj krhkega.«

»Kozmopolitizem snovalk Slovenke je izjemno pomemben, ker nam pokaže takratni miselni svet tistih, ki so se zavzemali za žensko emancipacijo in za širjenje ženskih pravic.«

»Zgodovina žensk je polna tako napredovanja in razvoja kot tudi nazadovanja.«

»Nekako se mi je zdel novinarski poklic na neki prelomnici, ne zgolj zaradi enormnih konfliktov, ki jih v medijih sproža sedanji predsednik vlade, temveč predvsem zaradi prehoda v digitalnost, ki je močno načela vlogo, pomen, pravzaprav poslanstvo medijev in novinarskega poklica.«

»Takšen način se pri obravnavi biografskih študij pogosto izkaže za najboljšega, kajti govorimo o živi materiji, govorimo o ljudeh, ki jih ni mogoče obravnavati na matematični način.«

»Novinarstvo ne glede na številne poskuse blatenja vendarle vzdržuje neko stopnjo verodostojnosti.«

»Cankar vidi v novinarju tistega, ki se edini upre in nagovori množico.«

»Čeprav osebnosti obravnavamo na neki znanstveni način, pa so v bistvu biografske študije osebne, saj avtorji z ljudmi, o katerih pišejo, vzpostavijo neki odnos. Na hladen način se biografije ne da obravnavati.«

»Pisma prinašajo predvsem pogosto preslišane ženske glasove, ki so zaradi ekonomsko-političnih razlogov migrirale v Egipt in z zaslužkom pomagale svojim družinam iz hude revščine.«

»Kaj pa bodo zmogli naši zanamci čez nekaj desetletij razbrati o sedanjem življenju iz naših elektronskih, družbenih in podobnih sporočil.«

»Pisma nas popeljejo v notranjost uma in src običajnih ljudi, katerih osebne in družinske identitete in okoliščine je resničnost mednarodnih migracij najbolj prizadela.«

»Oh, kako sem bila srečna nocoj, ko sem sanjala, da smo se vrnile jaz in Zorka domov...«